Intervju g. Boris Snedec, predsednik ŽNK Olimpija Ljubljana

Ob 5. obletnici našega kluba smo k pogovoru povabili idejnega očeta, ustanovitelja in predsednika kluba mag. Borisa Snedca. G. Snedec je rojen Ljubljančan, nekdanji nogometaš in velik nogometni entuziast. V preteklosti je kot funkcionar že deloval v ženskem rokometu in moškem nogometu. Leta 2015 pa je skupaj še z dvema somišljenikoma z Velago Tabakovićem in Samirjem Škrgićem ustanovil Ženski nogometni klub ŽNK Olimpija Ljubljana. Je alfa in omega kluba; z zelo ozkim krogom sodelavcev skrbi za vsa področja od celotne organizacije, financ do kadrov.

G. Snedec najprej iskrene čestitke ob vaši obletnici. ŽNK Olimpija je relativno mlad klub, ki pa je v svoji 5-letni zgodovini dosegel zavidljive rezultate; po 3. mestu v 1. SŽNL v uvodni sezoni 2015/16 je sledil dvakratni naslov državnih prvakinj ter 2. mesto v sezoni 2018/19, ko se je članska ekipa korenito pomladila. Poglejva najprej k vašim začetkom in v zgodovino kluba.

Od kod ideja in kaj je bil povod za ustanovitev kluba?

Prvi stik z ženskim nogometom sem imel preko svoje hčerke, ki si je želela igrati nogomet in smo le s težavo našli klub, v katerega smo jo vključili. Sčasoma sem spoznal nekaj ljudi, ki so bili že dalj časa del ženskega nogometa in so me prepričali, da sem stopil v to zgodbo. Človek danes sam  ne more uspeti, le s sodelovanjem in skupnimi napori se da premakniti zadeve.

Kako se spominjate leta 2015 in začetkov v ŽNK Olimpija?

Začetek je bil zelo težak, saj praktično nismo imeli nič, ne igralk, ne potrebnih pogojev za delo. Prvi treningi so potekali na betonskem malo-nogometnem igrišču ter mali telovadnici, toda želja in jasno izraženi cilji, kaj hočemo, so nas vodili naprej. Marsikdo nam je odsvetoval, da bi se lotili te zgodbe. Gospod Velaga Tabaković je že od samega začetka ženskega nogometa v Sloveniji sodeloval pri njem, zato je imel veliko povezav z igralkami, s katerimi smo stopili v kontakt in jim predstavili našo zgodbo. Tako smo počasi začeli graditi člansko ekipo za tekmovanje v državnem prvenstvu. Nekateri vodilni klubi v ligi so nam poskušali onemogočiti sodelovanje v prvenstvu, toda na srečo je NZS imela posluh in nam je pogojno dovolila nastopati v sezoni 2015/16, pod pogojem, da začnemo graditi tudi dekliško nogometno šolo. Zelo smo bili razočarani nad takratnimi odzivi nekaterih, ki niso želeli konkurence in še danes večkrat to občutimo. Žal.

V preteklosti ste že delovali v športnih klubih; v ženskem rokometu in moškem nogometu. Kako bi opisali razliko med moškim in ženskim nogometnim klubom? Katere so tiste bistvene razlike?

Razlike v samem pristopu in organizaciji kluba ne bi smelo biti, toda finančna sredstva v tem pogledu pogojujejo razliko. Vsi v klubu smo volonterji, ki poleg svoje službe opravljamo vse potrebne naloge, da klub lahko deluje in selekcijam omogoča vadbo in tekmovanja. Dekletom bi radi zagotovili optimalne pogoje in večkrat smo tudi sami razočarani, ker jim ne moremo nuditi tistega, kar bi si za njihov trud in nadaljnji razvoj zaslužile. Imamo velike težave z infrastrukturo in pogoji za delo. Pri tem nam v skladu s svojimi zmožnostmi kar se da pomagata MOL in NK Olimpija, vendar za vrhunske dosežke potrebujemo tudi vrhunske pogoje, da bi se lahko primerjali z ostalimi klubi v Evropi in jim stopili ob bok.

Od samega začetka so vaši načrti in cilji drzni, iz leta v leto se kažejo spremembe in novi izzivi, pa vendar ostajate zvesti temeljnim vrednotam, načelom in svoji viziji. Katere so vaše prioritete v ŽNK Olimpija? Kateri so tisti cilji, h katerim stremite?

Sem zelo ambiciozen. Moj cilj in cilji tistih, ki smo v klubu so vedno usmerjeni v najboljše. Ne zadovoljimo se s povprečnostjo, zato stremimo le po vrhunskosti. Zavedamo se, da lahko le z nastopi v Evropi uresničujemo svoje cilje, ki so za slovenske razmere nerazumljivi. Ženski klubski nogomet v Evropi nas krepko prehiteva. To so okolja, ki razumejo potencial in so pripravljena vlagati v ta šport. Poleg usmerjenosti v vrhunskost, pa nikoli ne bomo pozabili na naše vrednote in načela. Spoštovanje je na prvem mestu. Ravno tako smo usmerjeni v humanitarnost in sodelujemo v humanitarnih akcijah, spodbujamo zdrav način življenja in promoviramo ženski nogomet ter šport kot način življenja mladih.

Klub je osredotočen na delo z mladino in skrbi, da trenerski in ostali sodelavci dobijo ustrezno usposabljanje. Naši cilji so izboljšanje in nadaljnji razvoj profesionalnega dela v klubu, razširitev baze mladih igralcev ter povečanje priljubljenosti ženskega nogometa in zdravega načina življenja med mladimi ter pridobivanje novih podpornikov in sponzorjev.

V petih letih delovanja kluba ste veliko dosegli. Povejte nam, na kaj ste najbolj ponosni?

Najprej sem najbolj ponosen, da smo dočakali 5. obletnico obstoja, da krojimo sam vrh ženskega klubskega nogometa v Sloveniji, na ustanovitev in obstoj dekliške šole, na vse odlične rezultate vseh selekcij, na vse igralke, ki so v našem klubu od najmlajših do članic. Seveda pa tudi na vse nastope v Evropi, predvsem pa tudi na vse sodelavce v klubu, ki delajo s srcem in so vedno pripravljeni pomagati za dobro deklet in kluba. Tu so nepogrešljiva fizioterapevtka Adela Rosa, tajnik Klemen Dolanc, asistentka uprave Barbara Pilar ter g. Velaga Tabaković in g. Miloš Milović kot člana uprave. Nimamo se česa sramovati, smo iskrena in poštena sredina, ki bo šele v prihodnosti pokazala svojo vrednost.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se kot predsednik kluba soočate?

Največji izziv, s katerim se soočam, so seveda finance, saj je v tem smislu ženski klubski nogomet podhranjen. V tujini so drugačni modeli financiranja klubov, pa tudi večino ženskih ekip je pod okriljem moških klubov  in si z njimi delijo proračun. Poleg financ je problem tudi številčnosti, saj je za razliko z moškim nogometom število deklet, ki se ukvarjajo z nogometom majhno. Treba je vlagati veliko truda, da pridobimo dekleta v klub, zato so predvsem zadolženi trenerji mlajših selekcij. Tu se moram zahvaliti NK Trebnje, da smo našli skupno rešitev za povezovanje obeh klubov na tem področju in ustvarili kakovostne selekcije deklet, ki dosegajo zelo dobre rezultate. V tem času pa ravno zaključujemo pridobivanje licence za tekmovanja v 1. SŽNL in licence v UEFA tekmovanjih. To bo po petih letih še en nov mejnik v delovanju kluba.

Kako ocenjujete razvoj ženskega nogometa v teh letih delovanja kluba? S kakšnimi težavami se soočate, kje vidite največjo prepreko pri razvoju in kaj v ženskem nogometu pogrešate?

Razvoj ženskega nogometa v Sloveniji je v primerjavi z Evropo zelo počasen, kar se tiče klubskega nogometa, na nivoju reprezentance pa so v zadnjem obdobju vidni veliko boljši rezultati, saj večina reprezentantk igra v tujini, kjer imajo bistveno boljše pogoje za treninge in igrajo v močnejših ligah. Iz tega lahko sklepamo, da imamo v Sloveniji potencial v igralskem kadru, ki pa se zaradi slabih pogojev ne razvije do vrhunskosti. V ŽNK Olimpija pa nam je ravno to cilj. Ustvariti pogoje za razvoj igralk in s tem tudi našo konkurenčnost na evropskem nivoju. Pogrešam več spodbude, več pozornosti in več razumevanja panožne zveze in gospodarstva za vlaganje v ta šport.

Kako je s financiranjem, s sponzorstvi in donacijami v ženskem nogometu? Trenutna gospodarska situacija po epidemiji virusa Covid-19 je za športna društva in klube zelo neugodna. Kako bo ta kriza vplivala na vaše načrte?

Kot sem že omenil, so tu veliki izzivi, težko je v našem okolju priti do kakršnihkoli sredstev in za vsak euro se moramo zelo potruditi, da pride v klub. Na eni strani imamo sofinanciranje Mestne občine Ljubljana, ki pa je glede na število društev in klubov v Ljubljani temu primerno. Vse ostalo si moramo sami pridobiti in zagotoviti na trgu. Poleg sponzorskih sredstev so potem še finančni vložki, ki jih prispevam jaz ali pa kakšen drug član UO. Zelo smo hvaležni svojim sponzorjem in donatorjem, ki nam omogočajo delovanje, saj brez njih tega ne bi zmogli. Rad bi se zahvalil družbi GEN-I, in predsedniku uprave g. Golobu, ki je našel posluh in je naš generalni pokrovitelj, kar se mi zdi, da je v ženskem nogometu prvi primer, ko je taka velika in ugledna družba vstopila v zgodbo. Zahvalil bi se tudi: Mestni občini Ljubljana, Joma, Jurman, Šmitrans, Sunny studio, Simple, Pedimed, HC Center, Enervit, Gradnja Kos, HNG – Hidrotehnika, nizke in komunalne gradnje, Slikopleskarstvo Primož Žnidaršič – Malar Primož.

Ta kriza je že vplivala na naš klub, saj smo imeli obljubljenih nekaj donacij v mesecu marcu, ki pa se zaradi nastale situacije niso uresničile in smo ostali brez načrtovanih sredstev. Vsekakor pa svojih načrtov ne bomo opustili in smo usmerjeni v prihodnost, saj nas čaka še veliko dela in izzivov, da uresničimo svoje cilje, na katere bomo lahko skupaj ponosni.

Ob koncu bi se rad zahvalil vsem igralkam, trenerjem, sodelavcem, partnerjem podpornikom, staršem in navijačem za uspešno sodelovanje, saj brez njih tudi nas ne bi bilo. Vsakemu, ki je bil del te zgodbe iskreno hvala, verjamem, da smo lahko vsi skupaj ponosni, in lahko z zanosom pogledamo na naših pet let.

G. Snedec, najlepša hvala za pogovor in srečno ŽNK Olimpija!
Skupaj smo močnejši! 💚